Pri dispergiranju iz najmanj dveh snovi, ki se med seboj skoraj ne raztapljata ali kemično povezujeta, nastane heterogena zmes. Pri tem se ena snov, disperzna faza, čim bolj fino porazdeli v drugi snovi, disperzijskem sredstvu oziroma kontinuirni fazi.
Kaj se dogaja pri dispergiranju
Na meji med dvema fazama nastane medfazna napetost. Ta teži k čim manjši mejni površini in tako preprečuje nastanek disperzije. Dispergiranje poveča mejne površine posameznih faz in tako ustvari ravnovesje. Gre torej za intenzivno, sunkovito drobljenje kapljic tekočine in trdnih delcev. Emulgatorji in stabilizatorji nato poskrbijo za dolgo obstojnost disperzije.
Emulzije in suspenzije
V industriji se dispergiranje večinoma uporablja za izdelavo emulzij ali suspenzij. Obe imata tekočo kontinuirno fazo.
Emulzija
Tudi disperzna faza je tekoča, na primer olje v vodi. Več o tem v razdelku Emulgiranje.
Suspenzija
Tu se trdni delci porazdelijo v tekočini. Več o tem v razdelku Suspendiranje.
Tipični primeri uporabe so na primer:
Kaj je pomembno pri dispergiranju
Dispergiranje naj bo preprosto in učinkovito, ne da bi ogrozilo kakovost končnega izdelka. Navsezadnje nihče noče kupiti kreme, ki se čez nekaj časa spet loči na faze.
- Natančno uskladiti surovine, temperaturo, tlak in občutljivost na striženje
- Dispergiranje šaržno ali inline v kontinuiranem obratovanju
- Vroče-hladni postopek: naprava vdispergira hladnejšo vodno fazo v vročo oljno fazo, zaradi česar se temperatura zniža in faze hlajenja skrajšajo
- Disperzijsko enoto in pogon ustrezno dimenzionirati vnaprej
- Skrbno načrtovati dovajanje faz
Sorodna postopka sta homogenizacija in emulgiranje. Z veseljem vam svetujemo tudi glede rabljenih homogenizacijskih mešalnikov in procesnih naprav.
Za racionalno tehtanje in doziranje tekočih surovin je na voljo naša nova rešitev: Dozirna postaja.
Drugi postopki
Pogosta vprašanja o dispergiranju
Kaj pomeni dispergiranje?
Pri dispergiranju se ena snov (disperzna faza) čim bolj fino porazdeli v drugi snovi (kontinuirna faza), s katero se ne raztaplja ali kemično povezuje oziroma to počne le v majhni meri. Nastane heterogena zmes, kot je emulzija ali suspenzija.
Kako disperzije postanejo stabilne?
Z intenzivnim drobljenjem kapljic oziroma delcev na čim bolj enake velikosti in z uporabo emulgatorjev in stabilizatorjev, ki dolgoročno preprečujejo ločevanje.
Kaj je vroče-hladni postopek?
Hladnejša vodna faza se vdispergira v vročo oljno fazo. Zaradi tega se temperatura zniža že med dispergiranjem, nadaljnje faze hlajenja pa se občutno skrajšajo.
Šaržno ali inline – kako poteka dispergiranje?
Mogoče je oboje. Odločilni so usklajeno dimenzioniranje disperzijske enote, pogona in dovajanja faz ter surovine, temperatura, tlak in občutljivost na striženje.