Mešanje je postopek zmešavanja v tekočinah z različno oblikovanimi mešalnimi orodji. Cilj je enakomerna porazdelitev vseh dodatkov in njihovih fizikalnih stanj, kot so temperatura, viskoznost in gostota. Kot podpodročje zmešavanja spada mešanje med mehanske osnovne postopke.
Kaj se dogaja pri mešanju
- Delci trdnih snovi se v tekočini dvignejo in razpršijo
- Mešljive tekočine se homogenizirajo
- Razlike v temperaturi in koncentraciji se izravnajo
- Trdne snovi se hitreje raztopijo, kemijske reakcije potekajo hitreje
- Izdelek se lahko prepiha s plinom ali pod vakuumom razplini – vzporedno z mešanjem
Uporaba
Mešanje se uporablja v številnih panogah, kot so farmacija in kozmetika, živilska tehnologija in biotehnologija ter kemija. Prav v kozmetiki je zaradi svoje vsestranskosti osnovni postopek. Mešanje zadošča vedno, kadar je tekočine treba le gibati ali zadošča majhno striženje. Primeri:
Vrste mešal in dimenzioniranje
Pri mešanju je predvsem pomembno, da se potrebna homogenost doseže v kratkem času in z malo energije. Poleg tega naj bo prenos toplote pri segrevanju in hlajenju čim boljši. Glede na nalogo so na voljo različna mešala, ki pridejo v poštev:
Pri izbiri morata biti geometrija mešala in pogon natančno usklajena s procesom. Zahvaljujoč dolgoletnim izkušnjam mešala dimenzioniramo tako, da v vašem procesu delujejo optimalno.
Naša dozirna postaja je najnovejša inovacija za učinkovito tehtanje in doziranje tekočih surovin.
Drugi postopki
Pogosta vprašanja o mešanju
Kaj razumemo pod mešanjem?
Mešanje je postopek zmešavanja v tekočinah z različno oblikovanimi mešalnimi orodji. Cilj je homogena porazdelitev vseh dodatkov ter enakomerna temperatura, viskoznost in gostota. Mešanje je podpodročje zmešavanja.
Katere vrste mešal obstajajo?
Na primer mešala z glavničastimi lopaticami, sidrna mešala z lomilci toka, mešala Easy-Visco, mešala tipa disolver, propelerska, obtočna in magnetna mešala. Katero je primerno, je odvisno od izdelka in procesa.
Kdaj zadošča mešanje?
Vedno, kadar zadošča gibanje tekočine ali majhna strižna obremenitev – na primer pri izdelavi gelov, svečk ali mazil za oči.
Kaj je pomembno pri dimenzioniranju mešala?
Potrebno homogenost je treba doseči v kratkem času z majhno porabo energije, ob optimalnem prenosu toplote pri segrevanju in hlajenju. Geometrija mešala in pogon morata biti usklajena s procesom.