Za mešanje trdnih in tekočih snovi klasično mešanje ne zadošča vedno. Pogosto nastanejo aglomerati, v izdelek pride zrak, nastaja prah ali uhajajo topila. Mešanje trdne in tekoče faze preprečuje te stranske učinke: omoči trdne snovi in nato v enem prehodu združi zmešavanje, homogenizacijo in dispergiranje.
Tipične težave pri mešanju trdnih snovi
To nalogo mešanja imenujemo suspendiranje. Trdne snovi so lahko topne ali netopne. S preprostim mešalom pogosto pride do:
- aglomeratov in vnosa zraka
- močnega nastajanja prahu ali emisij topil
- lepljenja trdnih snovi na mešalno orodje
- odstopanj v kakovosti in izgub surovin
Fizika mešanja trdne in tekoče faze
Fizikalno je mešanje trdne in tekoče faze trifazni sistem iz trdne snovi, okoliške plinske faze in tekočine. Ko tekočina naleti na gibajočo se zmes trdnih snovi, njena količina in porazdeljivost določata, kako dobro so posamezni delci omočeni. Porazdeljivost je odvisna predvsem od:
Uporaba
Vnos praškov, granulatov ali razsutih snovi v tekočine je zahteven proces v številnih panogah. V farmacevtski industriji tako na primer nastajajo obloge (coatings) za tablete iz trdnih snovi in vodnih raztopin. Suspenzije iz barvnih pigmentov so značilne za izdelavo barvil. Drugi primeri:
Kaj je pomembno
- Celotna količina trdne snovi v celoti preide v tekočino
- Brez ostankov v dovodnih posodah in vodih
- Trdna snov se ne dviguje in se ne oprijema pokrova
- Suspendirana trdna snov je homogeno porazdeljena, brez aglomeratov in brez sedimentacije
- Vsesavanje praška s predmešalnim odsekom brez ponovnega vlaženja trdnih snovi
- Mešala, ki z zadostnim pretokom dosežejo vsako mesto v posodi
Tudi tu je potrebno natančno dimenzioniranje vnaprej, odvisno od surovin in procesa. Mešanje trdne in tekoče faze večinoma poteka v homogenizacijskih mešalnikih. Z veseljem vam svetujemo, tudi glede rabljenih naprav.
Za racionalno doziranje tekočih surovin je tu naša nova dozirna postaja.
Drugi postopki
Pogosta vprašanja o mešanju trdne in tekoče faze
Kaj je mešanje trdne in tekoče faze?
Postopek, pri katerem se trdne snovi, kot so praški ali granulati, omočijo ter v enem prehodu zmešajo, homogenizirajo in dispergirajo. Preprečuje tipične težave klasičnega mešanja.
Katerim težavam se postopek izogne?
Nastajanju aglomeratov, vnosu zraka, nastajanju prahu, emisijam topil, oprijemanju na mešalno orodje, odstopanjem v kakovosti in izgubam surovin. To prihrani čas ter stroške za osebje, čiščenje, odstranjevanje odpadkov in energijo.
Od česa je odvisna omočenost trdne snovi?
Od površinske napetosti in viskoznosti tekočine, poroznosti trdne snovi, afinitete faz (lipofilno/hidrofilno) in učinkovitosti porazdelitve snovi.
Kako je prašek mogoče vnesti brez prahu?
Na primer z vsesavanjem praška s predmešalnim odsekom brez ponovnega vlaženja in z mešali, ki zagotavljajo zadosten pretok skozi celotno posodo – usklajeno s surovinami in procesom.