Voda je pomembna izhodiščna in pomožna snov pri proizvodnji kozmetičnih in farmacevtskih izdelkov. Poleg tega služi kot sredstvo za izpiranje med čiščenjem CIP delov naprav in cevovodov – naprave za demineralizirano vodo zato spadajo med ključne sisteme proizvodnje.
Pregled kakovosti vode
Posamezne industrijske panoge imajo različne zahteve glede kakovosti vode. Običajne oznake so:
- demineralizirana voda – popolnoma razsoljena oz. deionizirana voda (deionat)
- PW – prečiščena voda (Purified Water)
- HPW – visoko prečiščena voda (Highly Purified Water)
- WFI – voda za injekcije (Water for Injection)
Kot merilo čistosti demineralizirane vode največkrat služi električna prevodnost v µS/cm. Merilniki prevodnosti jo merijo neposredno v napravi.
Tako deluje priprava vode z reverzno osmozo
Reverzna osmoza v veliki meri odstrani raztopljene sestavine surove vode. Tipična veriga priprave je videti takole:
- 1FiltracijaVečslojni, svečni, ultra- ali mikrofiltri odstranijo delce in motnost.
- 2Aktivno ogljeFiltri z aktivnim ogljem zmanjšajo oksidante in vežejo nizkomolekularne organske nečistoče.
- 3MehčanjeKalcij, magnezij in dvovalentno železo se izmenjajo z natrijevimi ioni – posebej pomembno pri visoki vsebnosti apnenca.
- 4Reverzna osmozaMembrana loči napajalno vodo na permeat (čisto vodo) in koncentrat.
- 5EDI ali 2. stopnjaElektrodeionizacija ali druga stopnja osmoze dodatno zniža preostalo vsebnost soli.
- 6Vmesna posodaDemineralizirana voda se shranjuje in razdeljuje prek obtočnega voda.
Mehčanje je zaradi velike notranje površine smolnega sloja mikrobiološko najbolj kritičen element celotne verige priprave. Kemična dezinfekcija med regeneracijo ohranja število mikroorganizmov na sprejemljivi ravni. Vse pogosteje pa se uporabljajo naprave, ki jih je mogoče sanitizirati z vročo vodo.
V sodobnih napravah je reverzna osmoza prednostni postopek za razsoljevanje, saj ima v primerjavi z ionskimi izmenjevalniki številne prednosti. Kot membranski proces je hkrati mehanska in kemična filtracija. Pri tem naprava potiska napajalno vodo s tlakom nad osmotskim tlakom skozi polprepustno membrano.
Tako nastaneta dva tokova: koncentrat z izločenimi solmi in nečistočami ter permeat – čista voda z zelo nizko vsebnostjo soli. Reverzna osmoza dosega odlične stopnje zadrževanja soli, delcev, mikroorganizmov in pirogenov. Membrane pa so občutljive na zamazanje (fouling), nastajanje oblog (scaling) in oksidante.
Da se doseže zahtevana prevodnost, sledi bodisi druga stopnja bodisi elektrodeionizacija (EDI). Obe zagotavljata nižjo preostalo vsebnost soli in s tem večjo varnostno rezervo do mejnih vrednosti.
Krmilje in vmesna posoda
Pri posameznih napravah za mehčanje naj krmilje regeneracijo prestavi v nočni čas. S predobdelavo se izkoristek naprave za reverzno osmozo znatno poveča – s pribl. 50 % na pribl. 75 %. Koncentrirana preostala voda odteka v kanalizacijo, demineralizirana voda pa v vmesno posodo.
Tipala nadzorujejo nivo polnjenja vmesne posode in neposredno posegajo v krmilje. Ko nivo pade pod minimum, naprava za reverzno osmozo začne proizvodnjo vode. Pri največjem nivoju se ponovno ustavi. Tako je naprava optimalno izkoriščena.
Obtočni vodi do odjemnih mest
Od skladiščnega rezervoarja do posameznih odjemnih mest vodijo obtočni vodi. Preprečujejo razmnoževanje mikroorganizmov zaradi stoječe vode. Obtočni sistem poteka mimo vseh odjemnih mest, ročni ali samodejni ventili pa vodo usmerjajo do porabnikov.
Materiali
- PVDF – mogoča le kemična sanitizacija
- Nerjavno jeklo 1.4404 / 1.4435 (316L) – primerno za sterilizacijo
Površine
- površine v stiku z vodo: Ra < 0,8 µm
- vodi za WFI: Ra 0,6–0,4 µm, elektropolirano – glede na zahteve stranke
Za higienski obtočni sistem veljajo poleg tega naslednja načela:
- vse komponente povezati kompaktno in z malo mrtvega prostora, vsa območja obliti
- v obtočnih vodih brez spojev z zamikom tesnila ali navojem
- prednostno sterilni spoji po DIN 11864, pri menjavi vroče-hladno po možnosti sterilni prirobnični spoji
- T-membranski ventili z malo mrtvega prostora na odjemnih mestih
- tesnilni materiali z odobritvijo FDA (Food and Drug Administration)
- pasivacija po dokončanju obtočnih vodov in delov naprave
Razkuževanje, sanitizacija in sterilizacija
Da voda ostane brez mikroorganizmov, upravljavci kombinirajo različne postopke. Sanitizacija in procesi SIP potekajo v določenih ciklih. Naprava mora biti za to zasnovana za posamezni postopek.
UV-dezinfekcija
Ultravijolična svetloba z valovno dolžino 254 nm uniči DNK, celično membrano in encime mikroorganizmov. Predobdelana voda v ta namen nadzorovano teče skozi komoro za obsevanje. Čim bolj turbulenten tok izboljša učinek.
Sanitizacija pri 80 °C
Napravo za demineralizirano vodo je treba sanitizirati najmanj štirikrat na leto. Toplotni izmenjevalnik segreje posodo in cevno omrežje na 80 °C. Nato vroča voda kroži eno uro. Zatem se sistem izprazni in ponovno napolni s hladno vodo – na željo popolnoma samodejno.
Sterilizacija z vročo vodo pod tlakom 110–130 °C
Potek je podoben sanitizaciji, vendar pri višjih temperaturah. Nad 100 °C se poleg tlaka črpalke vzpostavi še nadtlak pare: pri 110 °C pribl. 0,5 bar, pri 121 °C približno 1 bar (pribl. 2 bar absolutno). Naprava mora biti zato ustrezno zasnovana.
Od 100 °C para izpodrine zrak v posodi. Nato se odzračevalni ventil na sterilnem filtru zapre, tako da se tlak in temperatura vzpostavita in vzdržujeta. Tudi ta potek je mogoč popolnoma samodejno.
Sterilizacija s čisto paro
Ta postopek zahteva večje naložbe. Deli naprave morajo namreč izpolnjevati višje zahteve, npr. pravilnik AD 2000 oz. EN ISO 17665. K temu pride še celovita kvalifikacija in validacija. Podrobnosti o poteku najdete v naslednjem razdelku.
Potek sterilizacije s čisto paro
Za sterilizacijo s čisto paro morajo biti vsi deli naprave popolnoma izpraznjeni. Na odjemnih mestih in na najnižjih točkah cevovodov so potrebni odvajalniki kondenzata z ustreznimi protipovratnimi ventili. Kondenzat mora varno odtekati in nihče se ne sme poškodovati na vročih vodih.
Za varno odzračevanje je priporočljivo skladiščni rezervoar in cevno omrežje postaviti pod vakuum. Nato vstopi čista para, temperatura pa se regulira prek tlaka. Pomembno je, da so na parno omrežje priključeni tudi cevovodi. Le tako para doseže mesta odvajanja kondenzata.
Na mestih, ki jih je težko sterilizirati, in na odtokih kondenzata temperaturna tipala zajemajo vrednosti in regulirajo paro. Ko vsa tipala dosežejo določeno temperaturo sterilizacije (npr. 121 °C ali več), se začne čas sterilizacije. Pogoji za to so:
- ponovljivo krmiljeni postopki sterilizacije
- shranjene in dokumentirane merilne vrednosti, pomembne za kakovost
- popolnoma samodejen potek sterilizacije
- SOP-ji za ravnanje s posameznimi postopki sterilizacije
Ogrevanje vodnih krogotokov
Cevni toplotni izmenjevalniki, varni pred puščanjem, ogrevajo vodni krogotok. Da se prepreči razmnoževanje mikroorganizmov, naj se vroča voda skladišči pri 70–99 °C. Hladna voda pa naj ostane pod 18 °C. Za to skrbi povratni hladilnik v obtočnem vodu.
Kvalifikacija naprav za demineralizirano vodo
Za izpolnitev zahtev GMP za vodne naprave je potrebna kvalifikacija. Obsega naslednje korake:
Kvalifikacijska dela naj bodo natančno opredeljena že v specifikaciji zahtev.
SEEFRIED Verfahrenstechnik GmbH vas podpira pri dimenzioniranju in kvalifikaciji vaše naprave za demineralizirano vodo.
Pogosta vprašanja o napravah za demineralizirano vodo in obtočnih vodih
Katere kakovosti vode se uporabljajo v farmaciji in kozmetiki?
Običajne so demineralizirana voda (popolnoma razsoljena oz. deionizirana voda), prečiščena voda (PW), visoko prečiščena voda (HPW) in voda za injekcije (WFI). Stopnja čistosti se največkrat določa z električno prevodnostjo v µS/cm.
Kako se demineralizirana voda proizvaja z reverzno osmozo?
Po filtracijski stopnji in po potrebi filtru z aktivnim ogljem ter mehčanju reverzna osmoza potiska vodo skozi polprepustno membrano. Za zelo nizke prevodnosti sledi druga stopnja ali elektrodeionizacija (EDI). Čista voda se shranjuje v vmesni posodi.
Zakaj se uporabljajo obtočni vodi?
Obtočni vodi ohranjajo vodo v stalnem gibanju in preprečujejo razmnoževanje mikroorganizmov zaradi stoječe vode. Običajni so nerjavno jeklo 316L ali PVDF s površinami Ra < 0,8 µm, membranski ventili z malo mrtvega prostora in sterilni spoji po DIN 11864.
Kako pogosto je treba sanitizirati napravo za demineralizirano vodo?
Najmanj štirikrat na leto, večinoma s segrevanjem na 80 °C in enournim kroženjem. Alternativi sta sterilizacija z vročo vodo pod tlakom pri 110–130 °C ali sterilizacija s čisto paro.
Katera kvalifikacija je potrebna za vodne naprave GMP?
Analiza tveganja, DQ, IQ, kalibracija, OQ, PQ in zaključno poročilo. Kvalifikacijska dela naj bodo opredeljena že v specifikaciji zahtev.